janez5
15-06-2007, 19:00
Motivni svet tarokov izhaja iz nekaterih temeljnih sestavin in mejnikov človeškega življenja, kot so otroštvo, dvorjenje, zapeljevanje, ljubezen, slovo. Pojavljajo se še odnosi med fantom in dekletom, možem in ženo, tujcem in domačinko, odnosi v družini. Skratka splet žanrskih upodobitev, idil, razmerij med spoloma, prikaz nekaterih del in opravi, vse skupaj pa postavljeno v idealizirane pokrajine in okolja, ki se raztezajo od Tirolske in drugih alpskih območij prek Sredozemlja do Orienta. Opazno je zanimanje za orientalski slog, zato tudi motivi s Turki, haremom ipd. Vse skupaj je torej razpeto med ideali in mitologijo.
Pri določitvi zasnove slovenskega taroka smo izhajali iz treh izhodišč. Pri geografskem okolju smo upoštevali slovenski etnični ali kulturni prostor, ki ga označujejo sestavine alpske, mediteranski in panonske kulture ter vse tiste, ki jih v strokovni okvirjih opredeljujemo kot osrednjeslovenske. Nadalje smo upoštevali še dve smeri za motivno določitev tarokov, in izbrane sestavine našega zgodovinskega razvoja na podeželju in v mestih ter bogastvo slovenske mitologije ter duhovno kulturne dediščine.
Pri izbiranju barv in simbolov slovenskega taroka smo se odločili, da obdržimo splošno uveljavljena in na Slovenskem uporabljana znamenja: črni križ, črni pik, rdeče srce in rdeči karo. Načelno bi bilo mogoče tudi tu postaviti poseben in značilen slovenski simbolni sistem. Vendar se zdi, da je lahko prav v teh časih to nepremišljeno početje, saj še nimamo urejenega odnosa do simbolov tako na narodni kot državni ravni. Nekaj podobnega je tudi z barvami, ki jih še nismo opredelili. Razpravljanje o simbolih, znakih in barvah je, žal, še vedno razpeto med ljubiteljstvom in popolnoma naključnimi odločitvami, ki npr. lipov list naprej postavijo za enega od simbolov, nato pa ga čez nekaj let spet odpravijo. Skratka: pri barvah in simbolih tarokov ostajamo pri splošni in uveljavljeni razpoznavnosti.
Podobno je bilo tudi z izbiro načina oštevilčevanja tarokov, saj smo se odločili za uveljavljeni način z rimskimi številkami v črni barvi. Bolj težavna je bila naloga pri izbiranju figur za posamezne barve, zlasti če upoštevamo npr. razpravljaje ob pripravi slovenskega tolarja in izbiranje znamenitih Slovencev, ki so upodobljeni na posameznih kovancih. Tako smo za kralje, dame, konjenike in fante izbirali med znamenitimi osebnostmi iz naše zgodovine, deloma pa smo upoštevali tudi nekatere ključne osebnosti slovenskega pravljičnega sveta (npr. Lepa Vida).
Na predlog Jožeta *tivana je bila opravljena raziskava, ki so jo končali 1994. *tudija Motivi za izdelavo slovenskega taroka1 je opredelila model in izhodišča ter določila dva kompleta motivov za slovenski tarok. Po temeljiti presoji se je komisija pri podjetju Eurotrade odločila za motivni predlog št. 2 in ga predlagala v nadaljnjo izdelavo. Oba kompleta oz. študija v celoti sta avtorsko zaščitena in last podjetja Eurotrade Commerce d.o.o. iz Ljubljane.
V nadaljnjih pripravah za natis in izdajo slovenskega taroka je bil narejen seznam nekaj slovenskih akademskih slikarjev (prednost so imeli grafiki in ilustratorji), med katerimi bi lahko izbrali avtorja prvega slovenskega taroka. Po temeljitem pregledu njihovega ustvarjanja je bil izbran akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt iz Ljubljane, ki se je leta 1995 lotil zahtevnega dela. Ko je slikar končal delo, je bilo tiskanje zaupano zdaj najbolj uveljavljeni blagovni znamki na tem področju tiska in izdelave igralnih kart firmi Piatnik na Dunaju.
1 Janez Bogataj, Motivi za izdelavo slovenskega taroka, Ljubljana 28.7.1994, tipkopis, s.5.
Slovenski tarok je prvi slovenski narodni komplet igralnih kart. Vendar pa moramo tu opozoriti na bogato dediščino izdelovanje igralnih kart na Slovenskem in na motivno opredeljene serije, ki odstopajo od mednarodno poznanih in uveljavljenih motivov.
V Ljubljani sta namreč že leta 1910 ustanovila upokojeni c.kr.okrajni tajnik in trgovec Fran Čebokli in »veletržec« Nikolaj Novaković Prvo slovensko tovarno igralnih kart.2 Tovarna je med 1910 in 1912 natisnila tematsko serijo kart Slovanski tarok, ki pa ga je policija 1916 skupaj s tematskimi kartami Slava in Primorka prepovedala zaradi » neprikrite panslovanske podobe«, saj so «vsebovale raznovrstne slike iz ruskega in srbskega narodnega življenja«. Avtor slovanskega taroka je bil slikar Hinko Smrekar (1863-1943), njegove karte pa naj bi bile že do policijske prepovedi med igralci močno priljubljene. Karte je v faksimilirani obliki 1993 izdala Mladinska knjiga. Motivika slovanskega taroka (pogosto se imenuje tudi Smrekarjev) ustreza njegovemu imenu. Hinko Smrekar je na posameznih kartah uporabil paleto motivov o »starosvetnostih« ljudskega življenja, predvsem šeg in navad pri slovanskih narodih, med katerimi so v ospredju zlasti slovenski, balkanski in ruski motivi. Tudi za posamezne figure so bile uporabljene nekatere osebnosti iz slovenske in slovanske zgodovine ter posamezne vrste tradicionalnega oblačilnega videza (t.i. noše), pretežno slovenskih pokrajin. Celota torej deluje izrazito kot slikovit prikaz slovanske duhovne kulture, bolje rečeno kulturne dediščine. Panslovansko gibanje je bilo ob nastanku Smrekarjevega taroka že preteklost, zato so njegove karte bolj izraz nekega novega vseslovanstva in jugoslovanstva, kar pa je bilo s takratnega slovenskega zornega kota dobrodošlo. Sooblikovalo naj bi težnje po zaviranju ponemčevalnega pritiska in omogočalo slovensko narodno kulturno osamosvojitev.3 Podjetje Prva slovanska tovarna igralnih kart, ki je imelo prostore na Wolfovi ulici št. 12 v Ljubljani, je 1912 kupila Ljubljanska kreditna banka. Po 1. svetovni vojni so lastniki tovarno začeli preurejati in modernizirati; preimenovali so jo v Prvo jugoslovansko tovarno igralnih kart, d.z.o.z. v Ljubljani, pri kateri so sodelovali novi partnerji iz vrst bančnikov in podjetnikov. Vendar pa je imela tovarna kljub velikim načrtom vedno večje izgube in podjetje je šlo 1925 v stečaj; 1928 je bilo izpisano iz trgovinskega registra. Tovarna je izdelala v času delovanje vrsto kakovostnih igralnih kart, med katerimi so bile tudi priljubljene Najfinejše umivne kavarniške tarok karte, za katere so zagrizeni kvartopirci menili, da so po kakovosti enakovredne znamenitim Piatnikovim z Dunaja.
2 Podatki po sestavku: Peter Vodopivec, Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani in policija, v: Smrekarjev tarok, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str.43-53.
3 Delo navedeno, v op. 2, s.52.
Vendar pa zgodovina igralnih kart na Slovenskem s tem še ni izčrpana. Pojav igralnih kart, njihov pomen in sporočila so bili pogosti motivi naših slikarjev. Torej karte in tarok le kot motiv, kot razmišljanje in le zgolj izdelovanje »predmeta« za igro. Vrhunec v tej smeri predstavlja znameniti Taboriščni tarok, ki ga je arhitekt in slikar Boris Kobe naslikal 1945 v Dachauu kot slikarsko poezijo človeške usode, grozot in zlobe, kar je nanizal kot galerijo tarokov, torej predmetov, ki so nosilci usode in sreče. Kobe je seveda uporabil za svoje upodobitve manjši format kart od običajnih in tako tudi po tej strani pokazal pravi pomen tega njegovega slikarskega in filozofskega sporočila ob iztekajoči se 2. svetovni vojni.to je pomembno poudariti tudi zaradi dejstva, ker se njegov taboriščni tarok pogosto razume zgolj ko eno od vsebinskih različic taroka, ki je nastala v izjemnih razmerah.
Pogled v zgodovino kart in taroka
O nastanku igralnih kart je veliko ugibanj, prav tako tudi o času ko naj bi se to zgodilo. Privlačnost igre s kartami je bila vedno velika in bolj ko poskušamo odstirati starejša zgodovinska obdobja, povezana z uporabo podobic, ki so vzburjale konice prstov, bolj se približujemo svetu številnih skrivnosti in celo čarovnij. Pisana paleta sličic, upodobljenih na papirju ali lesu, simboli in znamenja so imeli velik pomen v iniciacijskih obredih, bili so številčno simbolični, astrološki in razumeli so jih le posamezniki. Igralne karte so lahko tudi del čarovnije torej pradavne tradicije okultnega, ki se je ohranjala z vedeževanjem cigank in s posameznimi prerokujočimi amaterji, ki so uporabljali stari tarot, torej obliko taroka, znano že v 14. stoletju v Franciji, in ga je sestavljalo 78 kart. Njihov pomen so razumeli le najboljši, najbolj zagrizeni, izbrani tarotisti, ki so uporabljali te karte s štirimi temeljnimi barvami in simboli: palico, čašo, mečem in kovancem. *e zdaj vedeževalci pogosto uporabljajo karte starega tarota. Vendar pojdimo lepo po vrsti.
4 Spominski taboriščni tarok prof.Borisa Kobeta, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ljubljana 1995.
Pri določitvi zasnove slovenskega taroka smo izhajali iz treh izhodišč. Pri geografskem okolju smo upoštevali slovenski etnični ali kulturni prostor, ki ga označujejo sestavine alpske, mediteranski in panonske kulture ter vse tiste, ki jih v strokovni okvirjih opredeljujemo kot osrednjeslovenske. Nadalje smo upoštevali še dve smeri za motivno določitev tarokov, in izbrane sestavine našega zgodovinskega razvoja na podeželju in v mestih ter bogastvo slovenske mitologije ter duhovno kulturne dediščine.
Pri izbiranju barv in simbolov slovenskega taroka smo se odločili, da obdržimo splošno uveljavljena in na Slovenskem uporabljana znamenja: črni križ, črni pik, rdeče srce in rdeči karo. Načelno bi bilo mogoče tudi tu postaviti poseben in značilen slovenski simbolni sistem. Vendar se zdi, da je lahko prav v teh časih to nepremišljeno početje, saj še nimamo urejenega odnosa do simbolov tako na narodni kot državni ravni. Nekaj podobnega je tudi z barvami, ki jih še nismo opredelili. Razpravljanje o simbolih, znakih in barvah je, žal, še vedno razpeto med ljubiteljstvom in popolnoma naključnimi odločitvami, ki npr. lipov list naprej postavijo za enega od simbolov, nato pa ga čez nekaj let spet odpravijo. Skratka: pri barvah in simbolih tarokov ostajamo pri splošni in uveljavljeni razpoznavnosti.
Podobno je bilo tudi z izbiro načina oštevilčevanja tarokov, saj smo se odločili za uveljavljeni način z rimskimi številkami v črni barvi. Bolj težavna je bila naloga pri izbiranju figur za posamezne barve, zlasti če upoštevamo npr. razpravljaje ob pripravi slovenskega tolarja in izbiranje znamenitih Slovencev, ki so upodobljeni na posameznih kovancih. Tako smo za kralje, dame, konjenike in fante izbirali med znamenitimi osebnostmi iz naše zgodovine, deloma pa smo upoštevali tudi nekatere ključne osebnosti slovenskega pravljičnega sveta (npr. Lepa Vida).
Na predlog Jožeta *tivana je bila opravljena raziskava, ki so jo končali 1994. *tudija Motivi za izdelavo slovenskega taroka1 je opredelila model in izhodišča ter določila dva kompleta motivov za slovenski tarok. Po temeljiti presoji se je komisija pri podjetju Eurotrade odločila za motivni predlog št. 2 in ga predlagala v nadaljnjo izdelavo. Oba kompleta oz. študija v celoti sta avtorsko zaščitena in last podjetja Eurotrade Commerce d.o.o. iz Ljubljane.
V nadaljnjih pripravah za natis in izdajo slovenskega taroka je bil narejen seznam nekaj slovenskih akademskih slikarjev (prednost so imeli grafiki in ilustratorji), med katerimi bi lahko izbrali avtorja prvega slovenskega taroka. Po temeljitem pregledu njihovega ustvarjanja je bil izbran akademski slikar in ilustrator Matjaž Schmidt iz Ljubljane, ki se je leta 1995 lotil zahtevnega dela. Ko je slikar končal delo, je bilo tiskanje zaupano zdaj najbolj uveljavljeni blagovni znamki na tem področju tiska in izdelave igralnih kart firmi Piatnik na Dunaju.
1 Janez Bogataj, Motivi za izdelavo slovenskega taroka, Ljubljana 28.7.1994, tipkopis, s.5.
Slovenski tarok je prvi slovenski narodni komplet igralnih kart. Vendar pa moramo tu opozoriti na bogato dediščino izdelovanje igralnih kart na Slovenskem in na motivno opredeljene serije, ki odstopajo od mednarodno poznanih in uveljavljenih motivov.
V Ljubljani sta namreč že leta 1910 ustanovila upokojeni c.kr.okrajni tajnik in trgovec Fran Čebokli in »veletržec« Nikolaj Novaković Prvo slovensko tovarno igralnih kart.2 Tovarna je med 1910 in 1912 natisnila tematsko serijo kart Slovanski tarok, ki pa ga je policija 1916 skupaj s tematskimi kartami Slava in Primorka prepovedala zaradi » neprikrite panslovanske podobe«, saj so «vsebovale raznovrstne slike iz ruskega in srbskega narodnega življenja«. Avtor slovanskega taroka je bil slikar Hinko Smrekar (1863-1943), njegove karte pa naj bi bile že do policijske prepovedi med igralci močno priljubljene. Karte je v faksimilirani obliki 1993 izdala Mladinska knjiga. Motivika slovanskega taroka (pogosto se imenuje tudi Smrekarjev) ustreza njegovemu imenu. Hinko Smrekar je na posameznih kartah uporabil paleto motivov o »starosvetnostih« ljudskega življenja, predvsem šeg in navad pri slovanskih narodih, med katerimi so v ospredju zlasti slovenski, balkanski in ruski motivi. Tudi za posamezne figure so bile uporabljene nekatere osebnosti iz slovenske in slovanske zgodovine ter posamezne vrste tradicionalnega oblačilnega videza (t.i. noše), pretežno slovenskih pokrajin. Celota torej deluje izrazito kot slikovit prikaz slovanske duhovne kulture, bolje rečeno kulturne dediščine. Panslovansko gibanje je bilo ob nastanku Smrekarjevega taroka že preteklost, zato so njegove karte bolj izraz nekega novega vseslovanstva in jugoslovanstva, kar pa je bilo s takratnega slovenskega zornega kota dobrodošlo. Sooblikovalo naj bi težnje po zaviranju ponemčevalnega pritiska in omogočalo slovensko narodno kulturno osamosvojitev.3 Podjetje Prva slovanska tovarna igralnih kart, ki je imelo prostore na Wolfovi ulici št. 12 v Ljubljani, je 1912 kupila Ljubljanska kreditna banka. Po 1. svetovni vojni so lastniki tovarno začeli preurejati in modernizirati; preimenovali so jo v Prvo jugoslovansko tovarno igralnih kart, d.z.o.z. v Ljubljani, pri kateri so sodelovali novi partnerji iz vrst bančnikov in podjetnikov. Vendar pa je imela tovarna kljub velikim načrtom vedno večje izgube in podjetje je šlo 1925 v stečaj; 1928 je bilo izpisano iz trgovinskega registra. Tovarna je izdelala v času delovanje vrsto kakovostnih igralnih kart, med katerimi so bile tudi priljubljene Najfinejše umivne kavarniške tarok karte, za katere so zagrizeni kvartopirci menili, da so po kakovosti enakovredne znamenitim Piatnikovim z Dunaja.
2 Podatki po sestavku: Peter Vodopivec, Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani in policija, v: Smrekarjev tarok, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str.43-53.
3 Delo navedeno, v op. 2, s.52.
Vendar pa zgodovina igralnih kart na Slovenskem s tem še ni izčrpana. Pojav igralnih kart, njihov pomen in sporočila so bili pogosti motivi naših slikarjev. Torej karte in tarok le kot motiv, kot razmišljanje in le zgolj izdelovanje »predmeta« za igro. Vrhunec v tej smeri predstavlja znameniti Taboriščni tarok, ki ga je arhitekt in slikar Boris Kobe naslikal 1945 v Dachauu kot slikarsko poezijo človeške usode, grozot in zlobe, kar je nanizal kot galerijo tarokov, torej predmetov, ki so nosilci usode in sreče. Kobe je seveda uporabil za svoje upodobitve manjši format kart od običajnih in tako tudi po tej strani pokazal pravi pomen tega njegovega slikarskega in filozofskega sporočila ob iztekajoči se 2. svetovni vojni.to je pomembno poudariti tudi zaradi dejstva, ker se njegov taboriščni tarok pogosto razume zgolj ko eno od vsebinskih različic taroka, ki je nastala v izjemnih razmerah.
Pogled v zgodovino kart in taroka
O nastanku igralnih kart je veliko ugibanj, prav tako tudi o času ko naj bi se to zgodilo. Privlačnost igre s kartami je bila vedno velika in bolj ko poskušamo odstirati starejša zgodovinska obdobja, povezana z uporabo podobic, ki so vzburjale konice prstov, bolj se približujemo svetu številnih skrivnosti in celo čarovnij. Pisana paleta sličic, upodobljenih na papirju ali lesu, simboli in znamenja so imeli velik pomen v iniciacijskih obredih, bili so številčno simbolični, astrološki in razumeli so jih le posamezniki. Igralne karte so lahko tudi del čarovnije torej pradavne tradicije okultnega, ki se je ohranjala z vedeževanjem cigank in s posameznimi prerokujočimi amaterji, ki so uporabljali stari tarot, torej obliko taroka, znano že v 14. stoletju v Franciji, in ga je sestavljalo 78 kart. Njihov pomen so razumeli le najboljši, najbolj zagrizeni, izbrani tarotisti, ki so uporabljali te karte s štirimi temeljnimi barvami in simboli: palico, čašo, mečem in kovancem. *e zdaj vedeževalci pogosto uporabljajo karte starega tarota. Vendar pojdimo lepo po vrsti.
4 Spominski taboriščni tarok prof.Borisa Kobeta, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ljubljana 1995.