Majerhold
28-08-2008, 11:39
Nekoč, pred mnogimi leti, ko sem se še namesto s tarokom ukvarjal z jamarstvom, smo dobili fantje obvestilo, da so delavci, ki so z buldožerjem širili gozdno cesto nekje nad vasjo Bukovščica pri Selški dolini, odkrili v skali delno odprtino in ko so posvetili z vžigalnikom opazili rov, ki teče vodoravno in da kar piha veter iz luknje in okoli ušes, če vtakneš glavo v luknjo, kar je pomenilo da gre za globjo jamo.
Pa se odpravimo še tisto popoldne trije "mandeljci" da stvar raziščemo, kot se spodobi. Pa si nataknemo opremo, napolnimo karbidovke, vhod nam pokaže takratni predsednik krajevne skupnosti, danes že pokojni. Odkopali smo nekaj velikih skal, da smo lahko sploh smuknili v rov, ki je nekaj časa potekal vodoravno, potem pa ostro zavil na levo in malo naprej, ko je bilo rova konec, je zevalo globoko brezno. A nekdo od nas (morda sem bil prav jaz, ne spomnim se natančno) zavpije z glasom polnim groze iz polnega grla: "Poglejte, kaj je tule!"
Tik nad breznom je stal lepo zložen par črnih ženskih lakastih salonarjev. Kako, saj smo verjetno po milijonu let (ali kolikor je preteklo od dobe krede, jure ali triasa) mi prvi vstopili v ta prostor. Nekdo od nas je pomislil (heh, morda spet jaz) da se je neka osamljena obupana ženska sezula, preden je skočila v globino. Spustili smo se niže, ker sploh ni bilo tako globoko, kot smo sprva predvidevali, a spodaj nobenega trupla, ali česar drugega, kar bi nakazovalo na grozno misel o suicidu.
Splezali smo nazaj in zapustili kraj s čudnimi mislimi v glavah. Nikoli pozneje, četudi smo se lep čas po tistem dogodku družili ob pijači, ni nihče od nas omenil tistega čudnega dogodka, kaj je iskal tik nad breznom par ženskih črnih salonarjev. Jaz sem prvi omenil ta pripetljaj tukaj v forumu, bog mi odpusti.
Zakaj sem se prav danes, moji dragi tarokaši, spomnil na tisti v srce segajoči dogodek?
Pridem na tale naš Forum, gledam po praznem hodniku, kjer so se včasih prepletali vsemogoči glasovi, napotki, kritike; nikjer nikogar, grem naprej in na poti enega od prostorov zmanjka poti, ustavim se, ni stopnic, samo brezno, na vrh brezna pa zavitek Piatnikovih tarok kart.
Stopim nazaj, ugasnem luč in zaprem vrata našega Foruma.
Pa ponižno vprašam, zdaj na koncu: Čemu nam bo forum, če nihče več ne oglašuje vanj? Je to kakšna zarota? Je zmenjeno, da je tako? Se kdo meni kar brez mene, da moramo zdaj biti vsi tiho. Smo skupinsko jezni na kaj?
Pa četudi bo odgovor na takole vižo, "Majer, nehaj že s svojim kvazi intelektualnim gobcanjem, siti smo te že!", bom strašansko vesel, da se je sploh kdo oglasil.
Vaš Majerhold in njegovi črni ženski salonarji
PS: Iztok in Petra, prihajam na kostanjarja v Malečnik in to je tudi moja uradna prijava za organizacijo piknika!
Pa se odpravimo še tisto popoldne trije "mandeljci" da stvar raziščemo, kot se spodobi. Pa si nataknemo opremo, napolnimo karbidovke, vhod nam pokaže takratni predsednik krajevne skupnosti, danes že pokojni. Odkopali smo nekaj velikih skal, da smo lahko sploh smuknili v rov, ki je nekaj časa potekal vodoravno, potem pa ostro zavil na levo in malo naprej, ko je bilo rova konec, je zevalo globoko brezno. A nekdo od nas (morda sem bil prav jaz, ne spomnim se natančno) zavpije z glasom polnim groze iz polnega grla: "Poglejte, kaj je tule!"
Tik nad breznom je stal lepo zložen par črnih ženskih lakastih salonarjev. Kako, saj smo verjetno po milijonu let (ali kolikor je preteklo od dobe krede, jure ali triasa) mi prvi vstopili v ta prostor. Nekdo od nas je pomislil (heh, morda spet jaz) da se je neka osamljena obupana ženska sezula, preden je skočila v globino. Spustili smo se niže, ker sploh ni bilo tako globoko, kot smo sprva predvidevali, a spodaj nobenega trupla, ali česar drugega, kar bi nakazovalo na grozno misel o suicidu.
Splezali smo nazaj in zapustili kraj s čudnimi mislimi v glavah. Nikoli pozneje, četudi smo se lep čas po tistem dogodku družili ob pijači, ni nihče od nas omenil tistega čudnega dogodka, kaj je iskal tik nad breznom par ženskih črnih salonarjev. Jaz sem prvi omenil ta pripetljaj tukaj v forumu, bog mi odpusti.
Zakaj sem se prav danes, moji dragi tarokaši, spomnil na tisti v srce segajoči dogodek?
Pridem na tale naš Forum, gledam po praznem hodniku, kjer so se včasih prepletali vsemogoči glasovi, napotki, kritike; nikjer nikogar, grem naprej in na poti enega od prostorov zmanjka poti, ustavim se, ni stopnic, samo brezno, na vrh brezna pa zavitek Piatnikovih tarok kart.
Stopim nazaj, ugasnem luč in zaprem vrata našega Foruma.
Pa ponižno vprašam, zdaj na koncu: Čemu nam bo forum, če nihče več ne oglašuje vanj? Je to kakšna zarota? Je zmenjeno, da je tako? Se kdo meni kar brez mene, da moramo zdaj biti vsi tiho. Smo skupinsko jezni na kaj?
Pa četudi bo odgovor na takole vižo, "Majer, nehaj že s svojim kvazi intelektualnim gobcanjem, siti smo te že!", bom strašansko vesel, da se je sploh kdo oglasil.
Vaš Majerhold in njegovi črni ženski salonarji
PS: Iztok in Petra, prihajam na kostanjarja v Malečnik in to je tudi moja uradna prijava za organizacijo piknika!